OTTO PROD 2014
La Vitrine / Otto Prod
Multidisciplinarni umetniški kolektiv La Vitrine / Otto Prod je v okviru že tradicionalnih delovnih počitnic na prav tako tradicionalni lokaciji v prostorih Kulturnega centra Pekarna med svojo rezidenco izvedel šest ločenih projektov v različnih umetniških medijih.Projekte lahko razdelimo na akustične in prostorske situacijske performanse. Akustični performansi so večinoma temeljili na konstrukciji specifičnih glasbenih instrumentov, njihovi umestitvi v prostor performansa, predvsem pa na raziskovanju odnosov med izvajalcem, instrumentom, prostorom in občinstvom (na primer z intervencijo občinstva).
Slednje označuje tako prostorsko postavitev bobnarske garniture kot koncert Drumkitt in Unstatic Yanna Leguaya s člani kolektiva, izveden v Hladilnici, ter elektroakustični dogodek Luciena Gaudiona v Salonu uporabnih umetnosti z naslovom Draw lines. Slednjega lahko umestimo v kontekst prostorske in konkretne glasbe; pravzaprav temelji na dialogu med, predvsem za vnaprej pripravljen prostor zgrajenim zvočniškim sistemom, zvočnim materialom prostora in umetnikovimi intervencijami.
Poleg tega je avtor v Pekarni izvedel dogodek Maribor-bor, ki je temeljil na zvočno opremljenem lesenem štoru, ki je skozi interakcijo občinstva ustvaril bolj ali manj naključno zvočno celoto.
Za rezidenčna umetnika Pierra Etienna Morella in Louise Drubigny je značilno vzpostavljanje situacijskih instalacij - performansov, ki jih zaznamuje nekaj osrednjih sestavin: instalacije - performansi so situacijsko specifični, umeščeni v formalne in/ali širše kontekstualne specifike prostora, umeščenost pa se običajno kaže skozi osrednje formalne temelje - nekakšne vrvice. Performativni element instalacij vstopa v prisotnost performansov, ki se izvajajo na sprožilcih v ali na poljubnem prostoru naključno umeščenih tetiv, in skrbno premišljene dramaturgije celotnega dogajanja, ki temelji na kontrastu med trajanjem in prenehanjem, nespremenljivostjo načrtovane situacije in njeno nenadno spremembo. V prostorih Pekarne so ustvarili dve postavitvi: prva je nekakšna živa slika na območju Garaže - predstavila je prepletanje kompozicije počrnelih, golih tramov, požganih stavb, ruševin in performerjev na tleh.
Gledalci so skozi okenski okvir opazovali nekakšno situacijo vojnega stanja in žrtev. Dolgotrajno nespremenjeno situacijo je v nekem trenutku prekinila nevidna intervencija performerjev, ki so napeli po prostoru pritrjene trakove.
Druga situacija na območjih Hladilnice je temeljila na s črnim pigmentom premazanih strunah, ki so bili napeti čez belo steno, na vsaki strani je bil po en izvajalec, med njima pa je bila zataknjena kitara. Nespremenjeno situacijo je ponovno aktivirala intervencija performerjev - nenadoma sproščene akorde je v tem primeru spremljala spontana eksplozija uporabljenih barvnih delcev. Rezidenco in ustvarjanje kolektiva je zaključil projekt Plastic Bertha, dvodelni impresivni performans, ki je temeljil na osrednjem elementu - z zrakom napolnjenih prosojnih oblikah. Slednje so bodisi z manipulacijo izvajalcev bodisi s spontanim gibanjem občinstva vzpostavile vtis življenja avtonomnih bitij.
Besedilo: Kaja Kraner