OLIVER MUSOVIK 2022
SobaZaGosteMaribor november / december 2022
Izbran in povabljen v rezidenčni program SobaZaGosteMaribor na podlagi "Poziva za umetniške rezidence 2022 / 2023". Žirija: Kaja Kraner, Lucija Smodiš in Simon Žlahtič.
Oliver Musovik (MKD)
www.olivermusovik.tkIzbran in povabljen v rezidenčni program SobaZaGosteMaribor na podlagi "Poziva za umetniške rezidence 2022 / 2023". Žirija: Kaja Kraner, Lucija Smodiš in Simon Žlahtič.
-
Oliver Musovik
Neighbors The Yard, 2002 -
Oliver Musovik
Land grab my father's orchard, photography, 2017 -
Oliver Musovik
A balancing act, video still, 2016
SobaZaGosteMaribor 13. 12. 2022
15. 12. 2022 – 20. 1. 2023
Kurator: Simon Žlahtič
Besedilo: Oliver Musovik
Razvoj turistične industrije je bil politični, gospodarski in družbeni projekt jugoslovanske zvezne države ter ključno področje družbenega povezovanja, katerega cilj je bil spremeniti delavce v potrošnike "namensko" preživetega prostega časa. Turizem in potovanja kot način preživljanja prostega časa sta pomembna družbena pojava, ki sta se v 20. stoletju iz kulture elite razvila v množični pojav. Na politični ravni je bil turizem pomemben predmet družbene in nacionalne politike pri oblikovanju socialistične države.
Začetek industrializacije naj bi spremljalo predvideno dopolnilo industrijskemu delu: sprostitev in regeneracija v prostem času in na počitnicah. Toda pojav prostočasnih praks pod okriljem države je bilo treba usmerjati. Jugoslovansko komunistično razmišljanje o koristih turizma in rekreacije je odražalo sovjetske ideje o namenski uporabi turizma in prostega časa "za povečanje intelektualnega in fizičnega kapitala" s kolektivnim ciljem: vključitvijo v telo naroda in države.
Strokovnjaki za turizem, sociologi in ideologi prostega časa so v tistem času nasprotovali "popolnemu počitku", ki je temeljil na spanju in sončenju. Ideje o rekreacijskem turizmu, preventivnem počitku in aktivnih programiranih počitnicah (aktivni programirani odmor, APO) so prišle v ospredje v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Dopoldnevi so bili zasedeni z obveznim prilagojenim fitnesom v telovadnici, popoldnevi pa z brezplačnimi športnimi dejavnostmi. Od delavcev se je pričakovalo, da se bodo po dopustu fizično bolje počutili in imeli pozitiven odnos do svojega zdravja.
AKTIVNE PROGRAMIRANE POČITNICE: MINI GOLF
Razstavišče Vetrinjski, Vetrinjska ulica 30, Maribor15. 12. 2022 – 20. 1. 2023
Kurator: Simon Žlahtič
Besedilo: Oliver Musovik
Razvoj turistične industrije je bil politični, gospodarski in družbeni projekt jugoslovanske zvezne države ter ključno področje družbenega povezovanja, katerega cilj je bil spremeniti delavce v potrošnike "namensko" preživetega prostega časa. Turizem in potovanja kot način preživljanja prostega časa sta pomembna družbena pojava, ki sta se v 20. stoletju iz kulture elite razvila v množični pojav. Na politični ravni je bil turizem pomemben predmet družbene in nacionalne politike pri oblikovanju socialistične države.
Začetek industrializacije naj bi spremljalo predvideno dopolnilo industrijskemu delu: sprostitev in regeneracija v prostem času in na počitnicah. Toda pojav prostočasnih praks pod okriljem države je bilo treba usmerjati. Jugoslovansko komunistično razmišljanje o koristih turizma in rekreacije je odražalo sovjetske ideje o namenski uporabi turizma in prostega časa "za povečanje intelektualnega in fizičnega kapitala" s kolektivnim ciljem: vključitvijo v telo naroda in države.
Strokovnjaki za turizem, sociologi in ideologi prostega časa so v tistem času nasprotovali "popolnemu počitku", ki je temeljil na spanju in sončenju. Ideje o rekreacijskem turizmu, preventivnem počitku in aktivnih programiranih počitnicah (aktivni programirani odmor, APO) so prišle v ospredje v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Dopoldnevi so bili zasedeni z obveznim prilagojenim fitnesom v telovadnici, popoldnevi pa z brezplačnimi športnimi dejavnostmi. Od delavcev se je pričakovalo, da se bodo po dopustu fizično bolje počutili in imeli pozitiven odnos do svojega zdravja.
Projekt se loteva primerjalne analize prostega časa v socialistični Jugoslaviji, pri čemer dokumentira ostanke materialne kulture aktivnega počitnikovanja, v tem primeru dveh zelo podobnih rekreacijskih objektov - igrišč za mini golf, na dveh različnih/oddaljenih geografskih lokacijah na skrajnem jugu (Ohridsko jezero v Severni Makedoniji) in skrajnem severu (obrežje Drave v Bresternici pri Mariboru) nekdanje skupne države. Obe lokaciji imata podobno zgodovino, saj sta bili obe razviti kot del večjih turističnih kompleksov - hotelsko-počitniškega centra "Orce Nikolov" v kraju Sveti Stefan na Ohridu in motela "Jezero" (in avtokampa) v Bresternici, ki sta šla po razpadu Jugoslavije skozi proces privatizacije in ne delujeta več, eden je zaprt in zapuščen (Ohrid), drugi pa popolnoma porušen (Bresternica), obe lokaciji pa čakata na nadaljnji razvoj. Medtem ko so igrišče za mini golf na Ohridu uporabljali predvsem turisti, ki so bivali v letovišču, so igrišče v Bresternici uporabljali predvsem domačini, Mariborčani, saj je bilo eden njihovih najljubših rekreacijskih objektov. Zdaj imata obe igrišči za minigolf zelo podobno kiparsko in skoraj arheološko kakovost.
Z vidika družboslovnih raziskav je zanimivo opazovati nasprotni družbeni status igre (pravega) golfa (visok družbeni status, športna igra elite) in igre mini golfa (nižji družbeni status, zabavna igra za množice, za delavski razred).
Z vidika družboslovnih raziskav je zanimivo opazovati nasprotni družbeni status igre (pravega) golfa (visok družbeni status, športna igra elite) in igre mini golfa (nižji družbeni status, zabavna igra za množice, za delavski razred).
Zdi se, da v Jugoslaviji nihče ni igral golfa, prav tako ni bilo golfskih objektov - igrišč in klubov. Šele po razpadu Jugoslavije se je pojavil kot šport v razvoju, še vedno pa zaradi svojega ekskluzivnega statusa in obremenitve naravnih virov za razvoj in vzdrževanje igrišč za golf (velika površina tal in velike količine potrebne vode) velja za razdiralen in kontroverzen, lokalna gibanja proti razvoju teh igrišč se pojavijo vedno, ko se načrtuje razvoj (zlasti na Hrvaškem).
Po drugi strani pa je zgodba miniaturnega golfa precej drugačna. Začetki miniaturnega golfa segajo na Škotsko v 19. stoletje. Izumila ga je skupina žensk, znana kot Ladies' Putting Club, kot odgovor na takratne družbene smernice, po katerih je bilo mahanje s palico za golf nad ramo za nežensko. Ta novi slog golfa se je kmalu prijel med ženskami in moškimi, leta 1916 pa je prišel v Ameriko, kjer je bilo razvito prvo igrišče za mini golf. V času velike gospodarske krize na tisoče družin ni imelo denarja za kakršno koli zabavo, zato so improvizirali svojo različico minigolfa in za žogice ali ovire uporabljali vse, kar so našli. Cevi za odtoke, pokrove posod za smeti, stare škatle ... nič ni bilo prepovedano, ko je šlo za opremo igrišča. Ta iznajdljivost se je uveljavila v obdobju po depresiji in kmalu je bil zasnovan sodobni mini golf z vrtečimi se ovirami in zavitimi predori. Igrišča za mini golf so kmalu vključila dodatne elemente, kot so plesišča in okrepčevalnice, da bi njihova igrišča postala glavni kraj za zabavo. Pomagalo je tudi to, da niso imela snobovske podobe običajnih igrišč za golf, zato so bila dostopnejša delavskemu razredu. Navdušenje je bilo tako veliko, da je Hollywood začel nagovarjati svoje velike zvezde tistega časa (kot sta Fred Astaire in Douglas Fairbanks), naj naredijo reklamne fotografije, na katerih igrajo mini golf!
Miniaturni golf je prišel v Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno, vendar se je najbolj razvil po vojni, v socialistični Jugoslaviji, in je bil večinoma rekreativna dejavnost, neposredno povezana z razvojem turizma, čeprav so obstajale nekatere organizirane oblike, kot so klubi (na primer v okviru športne sekcije Študentskega kulturnega društva FORUM) in celo državna prvenstva (na primer športne igre v golfu leta 1975 v Portorožu).
Po drugi strani pa je zgodba miniaturnega golfa precej drugačna. Začetki miniaturnega golfa segajo na Škotsko v 19. stoletje. Izumila ga je skupina žensk, znana kot Ladies' Putting Club, kot odgovor na takratne družbene smernice, po katerih je bilo mahanje s palico za golf nad ramo za nežensko. Ta novi slog golfa se je kmalu prijel med ženskami in moškimi, leta 1916 pa je prišel v Ameriko, kjer je bilo razvito prvo igrišče za mini golf. V času velike gospodarske krize na tisoče družin ni imelo denarja za kakršno koli zabavo, zato so improvizirali svojo različico minigolfa in za žogice ali ovire uporabljali vse, kar so našli. Cevi za odtoke, pokrove posod za smeti, stare škatle ... nič ni bilo prepovedano, ko je šlo za opremo igrišča. Ta iznajdljivost se je uveljavila v obdobju po depresiji in kmalu je bil zasnovan sodobni mini golf z vrtečimi se ovirami in zavitimi predori. Igrišča za mini golf so kmalu vključila dodatne elemente, kot so plesišča in okrepčevalnice, da bi njihova igrišča postala glavni kraj za zabavo. Pomagalo je tudi to, da niso imela snobovske podobe običajnih igrišč za golf, zato so bila dostopnejša delavskemu razredu. Navdušenje je bilo tako veliko, da je Hollywood začel nagovarjati svoje velike zvezde tistega časa (kot sta Fred Astaire in Douglas Fairbanks), naj naredijo reklamne fotografije, na katerih igrajo mini golf!
Miniaturni golf je prišel v Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno, vendar se je najbolj razvil po vojni, v socialistični Jugoslaviji, in je bil večinoma rekreativna dejavnost, neposredno povezana z razvojem turizma, čeprav so obstajale nekatere organizirane oblike, kot so klubi (na primer v okviru športne sekcije Študentskega kulturnega društva FORUM) in celo državna prvenstva (na primer športne igre v golfu leta 1975 v Portorožu).
SobaZaGosteMaribor 18. 11. 2022
Več: www.olivermusovik.tk
Prihajojči dogodki v okviru rezidence Oliverja Musovika:
1. 12. 2022 - Interesni safari (podrobnosti kmalu)
15. 12. 2022, 19.00, Razstavišče Vetrinjski – otvoritev razstave
Spoznajte rezidenta Oliverja Musovika
29. 11. 2022, 18.00
Trg revolucije 9, Maribor
Vabimo te na predstavitev portfolija makedonskega umetnika Oliverja Musovika, ki bo v Mariboru ustvarjal prihajajoči mesec. Pridružite se nam v torek, 29. 11., ob 18. uri, na Trgu revolucije 9.
Musovik bo v okviru rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor naredil primerjalno kritično analizo množičnega delavskega turizma v socialistični Jugoslaviji. Namen projekta je raziskati družbeno zgodovino turizma in prostega časa po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji ter spreminjajoče se družbene prakse, povezane z urbanizacijo, potrošnjo in potrošništvom, obenem pa raziskati turizem in prosti čas kot politični projekt, katerega cilj je bil izboljšati življenjski standard ter oblikovati specifičen način življenja in identiteto, z dokumentiranjem ostankov materialne kulture aktivnega počitnikovanja - športnih in rekreacijskih objektov.
OLIVER MUSOVIK (1971) je leta 1997 je diplomiral na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju in leta 2004 tam tudi magistriral. Samostojno je razstavljal v Severni Makedoniji, Švici, Sloveniji, Srbiji, Avstraliji in Črni gori. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na razstavi "SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu", Ljubljana, 2021; "Solidarity - Now More Than Ever", Weimar, 2019; AFTERMATH - Spreminjanje kulturne pokrajine, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije", Ljubljana in gostovanje 2012-14; "ZGODOVINA, SPOMIN, IDENTITETA: Bienale sodobne umetnosti "Heterotopija", Solun, 2007; "V soteskah Balkana", Kassel, 2003; Manifesta 4 - Evropski bienale sodobne umetnosti, Frankfurt, 2002; 6. Istanbulski bienale leta 1999.
Ustvarjal je v sedmih rezidenčnih programih, med drugim v galeriji ACC v Weimarju, Nemčija, 2018; Brno Artists in Residence, Brno, Češka, 2017; Embassy of Foreign Artists, Ženeva, Švica, 2016; Seoul Art Space Geumcheon, Koreja, 2014; Storefront for Art and Architecture, New York, ZDA, 2006 (ArtsLink).
Njegova dela so del več javnih zbirk, kot so Muzej sodobne umetnosti, Skopje; Moderna galerija Ljubljana / Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana; Narodni muzej Črne gore, Cetinje; Državni muzej sodobne umetnosti, Solun; Fondazione Fotografia Modena Cassa di Risparmio di Modena.
Njegova dela so bila objavljena v umetniških revijah in knjigah, med drugim v knjigah "Autobiography" (Thames and Hudson, 2004), "Vitamin Ph - New Perspectives in Photography", (Phaidon, 2006), "Photo Art, Photography in the 21st. Century" (Dumont 2007 / Aperture, 2008).
Je soustanovitelj in soustvarjalec galerije Press to Exit v Skopju v obdobju 2002-2004. Od leta 2010 je stalno samozaposlen kot samostojni umetnik. Od leta 2013 do konca leta 2015 je bil član svobodnega umetniškega kolektiva KOOPERACIJA iz Skopja. Zdaj dela kot mentor v projektu za umetnost in civilni aktivizem pri Centru za balkansko sodelovanje LOJA.
Musovik bo v okviru rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor naredil primerjalno kritično analizo množičnega delavskega turizma v socialistični Jugoslaviji. Namen projekta je raziskati družbeno zgodovino turizma in prostega časa po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji ter spreminjajoče se družbene prakse, povezane z urbanizacijo, potrošnjo in potrošništvom, obenem pa raziskati turizem in prosti čas kot politični projekt, katerega cilj je bil izboljšati življenjski standard ter oblikovati specifičen način življenja in identiteto, z dokumentiranjem ostankov materialne kulture aktivnega počitnikovanja - športnih in rekreacijskih objektov.
OLIVER MUSOVIK (1971) je leta 1997 je diplomiral na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju in leta 2004 tam tudi magistriral. Samostojno je razstavljal v Severni Makedoniji, Švici, Sloveniji, Srbiji, Avstraliji in Črni gori. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na razstavi "SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu", Ljubljana, 2021; "Solidarity - Now More Than Ever", Weimar, 2019; AFTERMATH - Spreminjanje kulturne pokrajine, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije", Ljubljana in gostovanje 2012-14; "ZGODOVINA, SPOMIN, IDENTITETA: Bienale sodobne umetnosti "Heterotopija", Solun, 2007; "V soteskah Balkana", Kassel, 2003; Manifesta 4 - Evropski bienale sodobne umetnosti, Frankfurt, 2002; 6. Istanbulski bienale leta 1999.
Ustvarjal je v sedmih rezidenčnih programih, med drugim v galeriji ACC v Weimarju, Nemčija, 2018; Brno Artists in Residence, Brno, Češka, 2017; Embassy of Foreign Artists, Ženeva, Švica, 2016; Seoul Art Space Geumcheon, Koreja, 2014; Storefront for Art and Architecture, New York, ZDA, 2006 (ArtsLink).
Njegova dela so del več javnih zbirk, kot so Muzej sodobne umetnosti, Skopje; Moderna galerija Ljubljana / Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana; Narodni muzej Črne gore, Cetinje; Državni muzej sodobne umetnosti, Solun; Fondazione Fotografia Modena Cassa di Risparmio di Modena.
Njegova dela so bila objavljena v umetniških revijah in knjigah, med drugim v knjigah "Autobiography" (Thames and Hudson, 2004), "Vitamin Ph - New Perspectives in Photography", (Phaidon, 2006), "Photo Art, Photography in the 21st. Century" (Dumont 2007 / Aperture, 2008).
Je soustanovitelj in soustvarjalec galerije Press to Exit v Skopju v obdobju 2002-2004. Od leta 2010 je stalno samozaposlen kot samostojni umetnik. Od leta 2013 do konca leta 2015 je bil član svobodnega umetniškega kolektiva KOOPERACIJA iz Skopja. Zdaj dela kot mentor v projektu za umetnost in civilni aktivizem pri Centru za balkansko sodelovanje LOJA.
Več: www.olivermusovik.tk
Prihajojči dogodki v okviru rezidence Oliverja Musovika:
1. 12. 2022 - Interesni safari (podrobnosti kmalu)
15. 12. 2022, 19.00, Razstavišče Vetrinjski – otvoritev razstave