MATTHEW COWAN 2012
Novozelandec Matthew Cowan, ki živi v Londonu, je na univerzi v Aucklandu diplomiral iz angleščine in psihologije. Leta 2005 je na Univerzi Northumbria (Newcastle upon Tyne, Združeno kraljestvo) magistriral iz likovne umetnosti. Njegova praksa je na področju tradicionalnih britanskih in evropskih običajev. Njegova dela so fotografije, videoposnetki, instalacije in performansi, ki se poigravajo z inherentno nenavadnostjo nenehne priljubljenosti dolgo uveljavljenih ljudskih običajev v sodobnem svetu.
Na ta dela lahko gledamo kot na posmehljive ljudske predstave, ki se poigravajo z elementi ljudskih obredov, ki ljudem omogočajo povezavo s preteklostjo. Pri raziskovanju praznovanja in uprizarjanja ljudskih običajev je glavna tema prisotnost humorja in subverzije običajnega družbenega reda.
Ta komični preobrat je ključen za razumevanje bistva, zakaj ljudje uživajo v ljudskih in obrednih tradicijah.
Matthewova dela so bila predstavljena na več samostojnih in skupinskih razstavah v Združenem kraljestvu.
Na rezidenčnem obisku v Mariboru je raziskoval ljudsko izročilo naše regije in poskušal najti njegove sledi v sedanjosti ter njegov vpliv na ljudi. Sodeloval je z lokalnimi umetniki in kulturnimi delavci ter z drugimi domačini, da bi izvedel več o tem, kako so tradicija in obredi pomembni tudi danes. Iz tega je črpal navdih za serijo novih del, ki jih je ustvaril med rezidenco.
Eden od motivov, ki se mu zdi še posebej zanimiv in navdihujoč, je zamisel o obljubljeni deželi, mitični deželi obilja (Dežela Cockaigne). Ko je obiskal Kulturni center Pekarna, je v njem videl potencial, da bi lahko postal takšna "obljubljena dežela".
Zato je kot mejnik in v sodelovanju z lokalnima umetnikoma Ivanom Krepkom in Jernejem Žumerjem iz Studia 39 na steno Hladilnice naslikal ogromen (30 m) grafit - upodobil je tradicionalno slovensko klobaso.
Med raziskovanjem folklornega izročila naše regije so ga še posebej pritegnili "kurenti" in zlasti "pokači", ki so znani po tem, da so z biči odganjali zle duhove. Uporaba bičev kot komunikacijskega sredstva, način njihove uporabe in zvoki, ki jih ti biči povzročajo, so bili za umetnika še posebej zanimivi. To mu je služilo kot navdih za video delo, pri katerem mu je pomagala skupina "pokači" iz Tržca.
Ker je bil v Mariboru spomladi, v letnem času, ki so ga nekoč zaznamovali številni obredi, je enega od svojih projektov posvetil prav temu letnemu času. Po navdihu filma Salvadorja Dalija In Voluptas Mors iz leta 1951 (ki je nastal v sodelovanju s fotografom Philippom Halsmanom) je posnel video, ki predstavlja nekakšen kontrapunkt boginji pomladi. Lobanja je narejena iz človeških teles, video pa spremlja njeno gradnjo in tudi dekonstrukcijo - dve nasprotji, dva nasprotna principa, ne drugače kot življenje in smrt, ki ju nakazuje že sam motiv. V ospredju kompozicije je zamaskirana figura, ki igra na glineni bas (gudalo) in tako daje celotni kompoziciji obredni, ceremonialni značaj.
Umetnik je naše ljudsko izročilo prepletel s svojo ustvarjalno poetiko in v kratkem mesecu bivanja ustvaril kolaž različnih del.
"Sodelovanje s GuestRoomMaribor mi je bilo v veliko čast, saj so bili neverjetni gostitelji in so mi stopili na pomoč pri uresničevanju projektov, ki so me zanimali. Čeprav sem bil v Mariboru le kratek čas, menim, da mi je uspelo opraviti veliko dela, k temu pa so v veliki meri pripomogla prizadevanja osebja GuestRoom, ki je našlo načine, kako umestiti moja umetniška dela. Njihova pomoč je bila veliko več kot le vloga prevajalca, saj so morali razumeti perspektivo, s katere sem poskušal ustvarjati umetnost, in jo v mojem imenu posredovati drugim. To ni lahka naloga v nobenem jeziku."
Besedilo: Maja Pardeilhan
Na ta dela lahko gledamo kot na posmehljive ljudske predstave, ki se poigravajo z elementi ljudskih obredov, ki ljudem omogočajo povezavo s preteklostjo. Pri raziskovanju praznovanja in uprizarjanja ljudskih običajev je glavna tema prisotnost humorja in subverzije običajnega družbenega reda.
Ta komični preobrat je ključen za razumevanje bistva, zakaj ljudje uživajo v ljudskih in obrednih tradicijah.
Matthewova dela so bila predstavljena na več samostojnih in skupinskih razstavah v Združenem kraljestvu.
Na rezidenčnem obisku v Mariboru je raziskoval ljudsko izročilo naše regije in poskušal najti njegove sledi v sedanjosti ter njegov vpliv na ljudi. Sodeloval je z lokalnimi umetniki in kulturnimi delavci ter z drugimi domačini, da bi izvedel več o tem, kako so tradicija in obredi pomembni tudi danes. Iz tega je črpal navdih za serijo novih del, ki jih je ustvaril med rezidenco.
Eden od motivov, ki se mu zdi še posebej zanimiv in navdihujoč, je zamisel o obljubljeni deželi, mitični deželi obilja (Dežela Cockaigne). Ko je obiskal Kulturni center Pekarna, je v njem videl potencial, da bi lahko postal takšna "obljubljena dežela".
Zato je kot mejnik in v sodelovanju z lokalnima umetnikoma Ivanom Krepkom in Jernejem Žumerjem iz Studia 39 na steno Hladilnice naslikal ogromen (30 m) grafit - upodobil je tradicionalno slovensko klobaso.
Med raziskovanjem folklornega izročila naše regije so ga še posebej pritegnili "kurenti" in zlasti "pokači", ki so znani po tem, da so z biči odganjali zle duhove. Uporaba bičev kot komunikacijskega sredstva, način njihove uporabe in zvoki, ki jih ti biči povzročajo, so bili za umetnika še posebej zanimivi. To mu je služilo kot navdih za video delo, pri katerem mu je pomagala skupina "pokači" iz Tržca.
Ker je bil v Mariboru spomladi, v letnem času, ki so ga nekoč zaznamovali številni obredi, je enega od svojih projektov posvetil prav temu letnemu času. Po navdihu filma Salvadorja Dalija In Voluptas Mors iz leta 1951 (ki je nastal v sodelovanju s fotografom Philippom Halsmanom) je posnel video, ki predstavlja nekakšen kontrapunkt boginji pomladi. Lobanja je narejena iz človeških teles, video pa spremlja njeno gradnjo in tudi dekonstrukcijo - dve nasprotji, dva nasprotna principa, ne drugače kot življenje in smrt, ki ju nakazuje že sam motiv. V ospredju kompozicije je zamaskirana figura, ki igra na glineni bas (gudalo) in tako daje celotni kompoziciji obredni, ceremonialni značaj.
Umetnik je naše ljudsko izročilo prepletel s svojo ustvarjalno poetiko in v kratkem mesecu bivanja ustvaril kolaž različnih del.
"Sodelovanje s GuestRoomMaribor mi je bilo v veliko čast, saj so bili neverjetni gostitelji in so mi stopili na pomoč pri uresničevanju projektov, ki so me zanimali. Čeprav sem bil v Mariboru le kratek čas, menim, da mi je uspelo opraviti veliko dela, k temu pa so v veliki meri pripomogla prizadevanja osebja GuestRoom, ki je našlo načine, kako umestiti moja umetniška dela. Njihova pomoč je bila veliko več kot le vloga prevajalca, saj so morali razumeti perspektivo, s katere sem poskušal ustvarjati umetnost, in jo v mojem imenu posredovati drugim. To ni lahka naloga v nobenem jeziku."
Besedilo: Maja Pardeilhan