LILI M. RAMPRE & JULIA SUBRIOS RUBIES 2019-2020
Pop-fi
Video instalacija Pop-fi je podaljšek umetniške raziskave Lili M. Rampre, na temo gledalstva ternjihovega sooblikovanja umetniškega diskurza. Skozi večletno raziskavo prevprašuje predvsem
gledalčevo percepcijo avtorstva in umetniškega procesa. Vprašanji “Kaj je umetniška pismenost?” ter “Kako se umetniški diskurz sooblikuje s publiko?” sovpadata z avtoričinim zanimanjem za avtonomijo odzivnosti, kjer jo zanimajo predvsem mejni primeri konvencionalnosti odziva: na primer, krik kot odgovor na pričakovanja hiper-artikuliranosti umetnice, umetniška neposlušnost publike ter status glasu in slišanega v uprizoritvenih praksah. V video instalaciji Pop-fi M. Rampre, s povabljeno so-ustvarjalko Julio Rubies Subiros, specifik umetniškega diskurza ne obravnava skozi kvantitativne metode humanističnih študij za formalno analizo intervjujev s publiko, ki bi lahko ponudile vpogled v jezik, ki ga publika uporablja, ko naslavlja vprašanja plesa, ampak pristopi k jeziku, kot živi formi, ki se uporablja v krogih praktikov - plesalcev, plesnih pedagogov, umetniških raziskovalcev in podobnih.
Z izbranimi video izseki že obstoječih form popularne domišljije umetnici izrabljata epsko formo za samo-ironični prevod plesne teorije, plesnih trendov, klišejev ter popularnih figur. Z glasovno sinhronizacijo dialogov filmskih junakov reflektirata umetniško in predvsem plesno kulturo, specifiko plesnih skupnosti ter njihove reprezentacije v popularni kulturi. Takšna scnaristična osnova omogoča grobo prevajanje ter razlago plesnih terminov, ki posledično relativizirajo ter nudijo (pre)preprost dostop do kanona plesno-umetniških dogem. Video v tem primeru poudarja potreben kontrast med formalnimi idejami ter njihovo dejansko uporabo, vernakularnostjo le-teh. Z dramatičnostjo ter epskimi figurami kot so junak, junakovo potovanje, premagovanje nalog, iskanje zaklada, borba z binarno zastavljenimi silami ter prav tako binarno zastavljene identitete nastopajočih, umetnici naslavljata vprašanja pismenosti ter dostopnosti plesnega diskurza kot tudi figure plesalca-strokovnjaka. Komu so arhivi plesne prakse namenjeni in kako jih je možno brati brez posrednikov, oziroma kakšne implikacije/posledice omenjeno nosi za pedagogiko, razširjanje plesnega znanja, tehnik in kulture v prihodnosti?
LILI M. RAMPRE je slovenska koreografinja, plesalka in pedagoginja, ki se že daljše obdobje v tujini izobražuje, živi in dela. V Sloveniji je dokončala študij fizike ter se na to preselila v Nemčijo, kjer je pridobila magisterij plesne pedagogike na Akademiji za Glasbo in Uprizoritvene umetnosti (HfMDK) v Frankfurtu. Kot koreografinja ter performerka je bila podprta s strani raznovrstnih inštitucij: Mousonturm gledališče, Frankfurt, Modul Dance - evropska mreża, Gledališka akademija, Hessen, Pact Zollverein, tanzrecherche NRW, Akademija umetnosti sveta Köln, Tanzhaus NRW, v katerih je še danes aktivna. Po zaključku a.pass-a, post-magistrskega programa za umetniško raziskavo, je Lili nadaljevala svojo koreografsko prakso v okviru Raziskovalnega Cikla na P.A.R.T.S.-u, pravtako v Bruslju. Lili je tako razpeta med Düsseldorfom in Brusljem ter je trenutno član raziskovalnega centra a.pass-a, kjer razvija svojo dolgoletno raziskavo na temo umetniškega diskurza, raznolikih elementov, ki ga sestavljajo ter vpletenih nosilcev interesa v procesu nastajanja takšnega kulturnega objekta.
JULIA RUBIES SUBIROS je španska ustvarjalka ter plesalka, s središčem delovanja v Bruslju. Njeno umetniško delovanje ter raziskovanje je zasnovano na sociološko/filozofskih pristopih k pojmu materiala, sredstvih produkcije, preizpraševanja diskurza, semiotike, reprezentacije ter dokumentacije. Kot diplomiranka P.A.R.T.S. šole, je sodelovala v delih Anne Teresa de Keersmaeker, Forsythe Company, Trishe Brown, Borisa Charmatza, ter je predstavljala avtorska dela na Kunstenfestivaldesarts-u, Festival-u d’Automne v Nacionalnem centru za ples v Parizu, ter na Festivalu vznikajočih kreacij v Barceloni. Trenutno sodeluje z Lili M. Rampre ter Pablom Esbert Lilienfeldom.
Spoznajte rezidentko LILI M. RAMPRE
Ponedeljek, 23.12.2019, 19.00Galerija K18
LILI M. RAMPRE je diplomirala iz Fizike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ter nadaljevala svojo plesno izobrazbo na magistrskem študiju na frankfurtski Akademiji za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Od leta 2010 se aktivno udejstvuje kot koreografinja, performerka ter pedagoginja, tako v svojem kot v delih drugih. Po končanem post-magistrskem študiju v a.passu (center za prakse umetniške raziskave), je eno leto razvijala lastno delo v Raziskovalnem koreografskem ciklu šole Anne Therese de Keersmaeker, P.A.R.T.S. v Bruslju.
V svojem delu se ukvarja s formati namenjenimi publiki ter prevprašuje gledalčevo percepcijo avtorstva in umetniškega procesa. Vprašanji “Kaj je umetniška pismenost?” ter “kako se umetniški diskurz sooblikuje s publiko?” sovpadata z avtoričinim zanimanjem za avtonomijo odzivnosti, kjer predvsem raziskuje mejne primere konvencionalnosti odziva: krik kot odgovor na pričakovanja hiper-artikuliranosti umetnice, umetniška neposlušnost publike ter status glasu in slišanega v uprizoritvenih praksah kot so ples ter pedagogika plesa.
Fotografije iz dogodka Spoznajte rezidenta: Lili M. Rampre
________________________________________________________________________________
InteresniSafari: Občinstvo v javnem prostoru
Ponedeljek, 23.12.2019, 16:00Zbirno mesto: Glavni trg
S tokratno rezidentko Lili M. Rampre in um. zg. Simonom Žlahtičem bomo raziskovali in spoznavali mesta povezana s temo občinstvo v javnem prostoru. Občinstvo je lahko aktivno, ali pač ne, lahko je kritično, ali pač ne. Lahko je poslušno, ali pač ne. Maribor ima dolgo zgodovino in tekom časa ga je zaznamovalo tako eno, kot drugo. Obiskali bomo kraje množičnih manifestacij, demonstracij in javnih govorov. Poiskali arhitekturne ostanke in pokazatelje takšne aktivnosti in se spraševali o pozicijah občinstva in nastopajočih na drugi strani.
Vabljeni, da se nam pridružite na Interesnem safariju in z nami podelite, bodisi spomine iz mariborskih vstaj ali kakšno zgodbo iz daljne preteklosti.
Fotografije iz dogodka InteresniSafari: Občinstvo v javnem prostoru