KAVKAZ - BALKAN 2016
Vahe Budumjan, Vilmoš, Tanja Radež, Giorgi Khasaia
Osnovna rdeča nit "projektnega" kolektiva Caucasus - Balkans je, da vsi vključeni umetniki delujejo v mediju javnih intervencij, ki so, kot običajno, vsaj do neke mere prilagojene posebnostim lokalnega prostora, v katerega posegajo. Posamezen projekt je tako nekakšno presečišče med umetnikovim običajnim pristopom, usmeritvijo in interesi ter med informacijami in posebnostmi, ki jih umetnik odkrije med osnovnim raziskovalnim procesom in ki do neke mere tvorijo temelj dela. Ta kolektiv umetnikov, ki razen priložnostnih rezidenčnih bivanj ne sodelujejo, se je oblikoval v okviru platforme za razmislek, navdih in sodelovanje na kulturnem področju južnega Kavkaza in Balkana. Torej dve območji s podobno politično zgodovino in zlasti nedavno izkušnjo t. i. postsocialistične tranzicije, ki je v veliki meri spremenila produkcijske okoliščine umetnosti in kulture - njuna razmeroma stabilna nekdanja funkcija prispevanja k socialistični izgradnji nove družbe in novega človeka je bila hitro potisnjena v smer služenja kot dejavnik zagotavljanja gospodarskega razvoja.
Umetniki, združeni v projektu - Vahe Budumyan iz Armenije, Vilmoš Koter iz Romunije, Tanja Radež iz Slovenije in Giorgi Khasaia iz Gruzije - so po bivanju v vseh državah izvora udeležencev v času rezidence v Mariboru ločeno izvedli več javnih intervencij. Khasaia, ki je predvsem politični aktivist, je svoje delo precej eksplicitno oprl na skupno socialistično dediščino. Uporabil je nekoč vseprisotno propagandno-vzgojno literaturo, ki jo danes večinoma najdemo v prepolnih prodajalnah rabljenih knjig, in izbrane strani zasadil v javni prostor. S skrbnim izborom strani in poudarjanjem citatov je poudaril dele, ki tematizirajo problematiko državljansko (ne)aktivnih posameznikov. Kombinacija poudarjanja zelo specifičnih delov izbranih strani in naslova dela "Leni(n) bralec" razkriva tudi umetnikovo stališče do te teme v odnosu do naše trenutne stiske.
Budumyan je subtilno izpostavljanje - ne povsem prebolelega - obdobja Evropske prestolnice kulture 2012 uporabil za komentiranje lokalnih kulturnih razmer. Njegov projekt se je do neke mere navezoval na njegovo prejšnjo serijo razglednic, v kateri je s ptičjih posnetkov mest izbrisal vizualno in/ali simbolno preveč dominantne stavbe. V primeru mariborske situacije izpostavljena praznina v mestni krajini ni bila del njegove intervencije - umetnik je fotografiral 0,146 m2 temeljev nezgrajenega mariborskega kulturnega centra MAKS in to razstavil v najmanjši lokalni galeriji, ki jo vodi umetnica Nataša Berk.
Koter in Radež pa sta posegla predvsem v bolj fizično-prostorske vidike mesta in tematizirala nekatere posebnosti javnega prostora na splošno. Koter je tematiziral rabo in lastništvo javnega prostora z zvočno instalacijo v obliki alarma, ki ga aktivira mimoidoči, in z gradnjo iz gradbenih materialov v ozki ulici. Radež pa je z intervencijami v grafitne simbole keltskih križev preizpraševala potencialno problematične vidike svobode govora v javnem prostoru.
Rezidenca je nastala v sodelovanju z Bunkerjem, Ljubljana.
Besedilo: Kaja Kraner