DUŠAN DOBIAŠ 2014
Prostor v fizičnem ali topološkem smislu ni nevtralna danost. Dejansko ga prečkajo vnaprej določen namen, družbene konvencije tega namena in simbolni pomeni, ki so jim pripisani. Povedano neposredno: prehodni prostor javnih stranišč najbolj očitno preči oscilacijo med dihotomijo abstraktnega javnega - nikogaršnjega in hkrati nikogaršnjega, kjer zaradi dejanske ali predvidene prisotnosti drugih uravnavamo svoje vedenje, in zasebnega/intimnega, v okviru katerega se lahko "izražajo" posebnosti posameznika, ter med legitimnimi vzorci skrbi za higieno državljanov in specifičnimi odnosi posameznikov do lastnega socialnega, biološkega telesa itd.
Projekt Toilet project #1 je nastal v sodelovanju Dušana Dobiaša in Lucije Smodiš v okviru kuratorskega kolektiva Rezidenca Maistrova in je tako kot drugi v seriji projekt in-situ na javnih straniščih v Mariboru. Gre za umetniško intervencijo, ki nastane kot dialog med umetnikoma in prostorskim kontekstom, v katerem slednji postane njegov sestavni del. Specifična značilnost umetniških intervencij je hkrati, da posegajo v družbena razmerja, saj so družbena razmerja že sama po sebi ustvarjalci specifičnih prostorskih oblik.
Tako Toilet project #1 z odstranitvijo spontanih alternativnih komunikacijskih površin na vratih moških in ženskih javnih stranišč na železniški postaji v Mariboru in njihovo zamenjavo glede na spolni ključ ustvarja intervencijo v dokumente komunikacijske izmenjave med uporabniki. Kot intervencija v družbene odnose je njen sestavni in predvsem izrazni del tudi odziv sprejemnikov. V tem konkretnem primeru gre za nasilno odstranitev primarne intervencije - večinoma seksističnih in homoerotičnih sporočil z moških stranišč - s strani žensk v nekaj dneh po postavitvi.
Besedilo: Kaja Kraner
Projekt Toilet project #1 je nastal v sodelovanju Dušana Dobiaša in Lucije Smodiš v okviru kuratorskega kolektiva Rezidenca Maistrova in je tako kot drugi v seriji projekt in-situ na javnih straniščih v Mariboru. Gre za umetniško intervencijo, ki nastane kot dialog med umetnikoma in prostorskim kontekstom, v katerem slednji postane njegov sestavni del. Specifična značilnost umetniških intervencij je hkrati, da posegajo v družbena razmerja, saj so družbena razmerja že sama po sebi ustvarjalci specifičnih prostorskih oblik.
Tako Toilet project #1 z odstranitvijo spontanih alternativnih komunikacijskih površin na vratih moških in ženskih javnih stranišč na železniški postaji v Mariboru in njihovo zamenjavo glede na spolni ključ ustvarja intervencijo v dokumente komunikacijske izmenjave med uporabniki. Kot intervencija v družbene odnose je njen sestavni in predvsem izrazni del tudi odziv sprejemnikov. V tem konkretnem primeru gre za nasilno odstranitev primarne intervencije - večinoma seksističnih in homoerotičnih sporočil z moških stranišč - s strani žensk v nekaj dneh po postavitvi.
Besedilo: Kaja Kraner